V San Raffaele bolnišnici v Milanu in v Univerzitetni Monteluce bolnišnici v Perugi so izvedli multicentričen, randomiziran, dvojno slep klinični poskus na bolnikih z nevropatsko sladkorno boleznijo. Rezultati poskusa, objavljeni v mednarodni reviji Diabetologia, so pokazali znatno popravljanje funkcionalnih senzornih in motoričnih živčnih vlaken, ki so jih spremljali s pomočjo elektroneurografije (Sliki 1b in 1c), monofilament in bio-tenziometrije. Opazen učinek se je pokazal tudi v zmanjšanju nočne bolečine (Slika 1a), kot tudi v izboljšanju mikrocirkulacije (Slika 1d), kar so izmerili z lasersko-doplerskim merilnikom pretoka.
Klinični testi, ki so jih izvedli na L. Sacco univerzitetni bolnišnici v Milanu so preverili učinkovitost sistema FREMS pri velikem številu akutnih in kroničnih vaskularnih, nevroloških in ortopedskih bolezni. Znatno izboljšanje se je pokazalo tudi na mikrocirkulaciji, kot tudi na zmanjšanju otekline in bolečin. Drugi klinični poskusi so še vedno v toku na univerzah in v bolnišnicah na področju nevrologije, ortopedije in vaskularnih bolezni, ki že kažejo učinkovitost sistema FREMS v različnih kliničnih okoljih in pri akutnih in kroničnih boleznih.
Odprte študije, ki so jih izvedli na Univerzi v Vidmu, obravnavajo zdravljenje periferne arterijske bolezni pri diabetesu in kažejo, da s FREMSom dosežemo znatno izboljšanje vrednosti kisika ter povečanje razdalje, ki jo oseba prehodi pred nastopom bolečine.
Dvojno slepa študija, ki so jo izvedli na Univerzi v Veroni, je primerjala uporabo FREMSa pri miofascialnem bolečinskem sindromu v primerjavi z uporabo TENSa, in pokazala, da je FREMS učinkovitejši pri kratkoročnem zmanjševanju bolečin in večinoma tudi pri srednjeročnem, saj se domneva, da vpliva na osnovni mehanizem bolečine.
Multicentrična študija o uporabi FREMSa pri zdravljenju bolečine v ramenih je pokazala svojo učinkovitost pri zmanjševanju simptomov. Druge študije o poškodbah mišic pri atletih so pokazale boljše funkcionalno okrevanje zdravljenih področij v primerjavi z običajnimi fizikalnimi terapijami, saj je prihajalo do znatno hitrejšega brazgotinjenja po poškodbi brez ponovnega poslabšanja.
Nekatere odprte študije pri sindromu zgornjega motornega nevrona so ponudile dokaz o zmanjšanju spastičnosti in izboljšanju pri fizioterapevtski terapiji. Dolgotrajni klinični preizkusi, ki se nanašajo na uporabo FREMSa pri razjedah in preležalninah, so pokazali, da je FREMS učinkovit pri regeneraciji tkiv, tudi kadar so prisotne resne metabolne bolezni, kot je npr. diabetes mellitus.